Jezero Jasna v Kranjski Gori
Kam pa kam

Ideje za podaljšan vikend v Kranjski gori

Sredi septembra sva tri nočitve na turistični bon pokoristila v Hotelu Špik v Gozdu – Martuljku. V tej objavi bom napisala, kaj sva v teh štirih dneh počela v Kranjski Gori in okolici. Zelo bom vesela, če boste dobili kakšno idejo tudi za svoj podaljšan vikend 😉

PRVI DAN V KRANJSKI GORI

Grad Kamen v Begunjah na Gorenjskem

Na poti v Kranjsko Goro sva se ustavila v Begunjah na Gorenjskem in si ogledala ruševine gradu Kamen.

Grad je bil zgrajen v 12. stoletju. Bil je precej mogočen, zato boste imeli kar veliko za raziskati in pofotografirati.

Nekje na vrhu razvalin sva v enem od grajskih prostorov našla celo dva netopirja. Eden se je zbudil in bil verjetno precej nejevoljen, ker je bila ura šele nekje dvanajst. Kateri netopir pa še vstaja ob dvanajstih.

No, še vseeno mu ni tako hudo v življenju kot tistemu, ki ga je pred parlamentom pojedel Rus Peter Davidčenko.

Grad Kamen v Begunjah na Gorenjskem
Po poti v Kranjsko Goro sva se ustavila na gradu Kamen v Begunjah na Gorenjskem

Naravni rezervat Zelenci

Nato sva se odpeljala proti Kranjski Gori. Na poti od Kranjske Gore proti Ratečam se nahaja naravni rezervat Zelenci. Zelenci so smaragdno zeleno jezerce, kjer izvira Sava Dolinka in živijo zanimiva in celo ogrožena bitjeca.

Naravni rezervat Zelenci na poti od Kraanjske Gore proti Ratečam (kaj si ogledati v Kranjski Gori in okolici)
Naravni rezervat Zelenci se nahaja na poti od Kranjske Gore proti slovensko-italijanski meji

V Zelencih se ne da narediti slabe fotografije, če se mene vpraša. Še filtra vam ne bo treba uporabiti. Barve vode so res lepe! #zelenci 🙂

Belopeška jezera (Laghi di Fusine)

Nato sva se odpeljala mimo Rateč čez mejo v Italijo do Belopeških jezer (Laghi di Fusine). Jezeri sta dve, Zgornje in Spodnje, nahajata pa se okoli 10 minut vožnje od mejnega prehoda Rateče.

Ob Zgornjem Belopeškem jezeru (Lago di Fusine Superiore) je veliko mest za počitek na klopcah ali svoji dekci. Sprehod okoli tega jezera traja malo več kot pol ure.

Zgornje Belopeško jezero - Lago di Fusine Superiore
Sprehod okoli Zgornjega Belopeškega jezera traja okoli pol ure

Nato sva se odpeljala pogledat še Spodnje Belopeško jezero (Lago di Fusine Inferiore). Že kmalu ob prihodu iz parkirišča se lahko usedete v simpatičen lokal. Nekaj najbolj pogumnih se je v jezeru celo kopalo. Če se ne motim, je imela voda okoli 10 °C.

Spodnje Belopeško jezero (Lago di Fusine Inferiore)
Spodnje Belopeško jezero (Lago di Fusine Inferiore) s čudovitim razgledom na Mangart

DRUGI DAN V KRANJSKI GORI

Po zajtrku sva se odpravila v Slovenski planinski muzej v Mojstrano, kjer izposojajo sete za ferato. Za 15 evrov na dan si lahko izposodiš čelado in pas z varovali (rokavic ne izposojajo).

Izposojo se da v okolici najti tudi ceneje, ampak jo je treba vnaprej rezervirati. Tako je vsaj pisalo na spletu. Če imate druge informacije, mi napišite v komentar. 🙂 V Slovenskem planinskem muzeju so opremo posodili takoj in brez predhodne rezervacije.

Muzej se nahaja zraven ferate Mojstrana, ki ima dve različno zahtevni poti za vzpon. Kot so mi povedali v muzeju, sta za začetnike v okolici primerni dve ferati. Ena je ta v Mojstrani, druga pa je ferata Hvadnik v Gozdu – Martuljku.

Ferata Hvadnik v Gozdu – Martuljku

Odpeljala sva se v Gozd – Martuljek do majhnega parkirišča za ferato Hvadnik. To je bila moja prva ferata sploh. Je težavnosti A, B in na nekaterih odsekih C.

Na tabli pred vstopom na ferato je slika veselega očeta z dvema majhnima otrokoma na zajli, za katere sicer ne razumem, kako so prišli tja gor, ampak v redu.

Nekaj težav nam (našlo se nas je nekaj, ki smo jo iskali) je predstavljal že začetek, in sicer najti prvo jeklenico. Kar se tiče zahtevnosti, je bil meni najtežji prvi del. Tam je treba uporabiti kar nekaj moči v rokah, da se vzpneš preko skale do prvega prehoda čez sotesko.

Ferata Hvadnik je zelo razgibana in ponuja čudovite razglede na okoliško naravo. Večino časa plezaš po soteski potoka Hvadnik. Vmes so tudi simpatični slapovi. Skale so zaradi bližine vode na nekaterih mestih precej spolzke.

Ferata Hvadnik v Gozdu - Martuljku pri Kranjski Gori
Ferata Hvadnik v Gozdu – Martuljku je zahtevnosti A, B in na nekaterih odsekih C

Če bi še enkrat izbirala svojo prvo ferato, bi si verjetno izbrala kakšno lažjo. Med drugim tudi zato, ker zadnje čase zaradi odstranitve dioptrije in borelioze nisem bila ravno ekstremno aktivna. No, saj nikoli nisem, ampak to ni bistvo 😀

Še enkrat povem, da sem čisti začetnik na feratah. Tudi višine me je strah. Kakšen odličen kandidat in sodnik za ferate! Po vmesni krizi na daljšem odseku skal je bilo vse v redu. Drugi del poti je veliko lažji.

Pozneje sva srečala punco, ki je tudi pravkar preplezala ferato Hvadnik kot svojo prvo in se ni nič pritoževala.

Okej okej, mogoče niso vsi taki zajci kot jaz 😀 Na dnu objave sta dve povezavi. Tam lahko preberete, kako so ferato Hvadnik doživeli bolj izkušeni športniki.

Baško jezero (Faaker See) in kopica motoristov

Po krajšem ždenju na tleh v hotelski sobi in sprejetju dejstva, da sem preživela svojo prvo ferato, sva se odpravila čez mejo na Baško jezero (Faaker See). Iz Gozda – Martuljka je do tja okoli 40 minut vožnje.

Izgleda je okolica jezera Faaker See raj za motoriste. V enem od krožišč mesteca Fak am See je celo ogromen kip Harley-Davidsona, pri katerem se motoristi množično ustavljajo in fotografirajo. Skoraj vsak lokal v okolici ima napis Bikers welcome.

Ustavila sva se v kampu Gruber, kjer imajo zelo simpatično plažo in lokal. Poldnevni obisk in parkirišče naju je stalo okoli 7 evrov. Zanimivo je opazovati nasmejane, pivo pijoče motoristke in motoriste v svojih usnjenih hlačah in pasovih z neti. Res so simpatična družba 🙂

Camping Gruber ob Baškem jezeru (Faaker See) v Avstriji
Camping Gruber ob Baškem jezeru (Faaker See) v Avstriji

Aja, nisem prepričana, kako je z brezplačnim dostopom do jezera – izgleda bolj, da imajo večinoma zakupljeno in moraš za dostop plačati (pomembne informacije za nas, varčne ljudi 🙂 ).

TRETJI DAN V KRANJSKI GORI IN OKOLICI

Čez Vršič na drugo stran

24 ovinkov iz Kranjske Gore in 26 do dna na strani Trente. Vmes pa zelo veliko kolesarjev, avtomobilov, avtodomov in začudenih krav, ki si ogledujejo to norijo. Parkirat se ni dalo skoraj nikjer!

Ustavila sva se edino na razgledni točki. Nek fant, verjetno nadebudni influencer iz Češke ali Slovaške, se je tam snemal in vmes govoril beautiful Slovenia in beauty, beauty. Saj ima prav!

Izvir Soče

Na poti z Vršiča navzdol je bilo manj gneče in izgledalo je, da stran Trente ni tako polna. Narobe!

Tudi ob koči pri izviru Soče je bilo zelo pestro. Pred parkiriščem se je naredila cela čakalna vrsta.

Pot od koče do izvira Soče traja nekje 15–20 minut in je v zadnjem delu kar zahtevna. Treba se je držati za jeklenice (napeto, boste rekli). Na krajšem odseku je srečanje z drugimi precej težko ali celo nemogoče, skale pa so ponekod že precej zlizane.

Izvir Soče
Na poti do izvira Soče se je ponekod treba poprijeti za jeklenice

Po poti nazaj sem ujela pogovor mlajše družbe, ki se je precej pritoževala. V nekem letaku so prebrali, da gre za lažji sprehod in se s tem niso najbolj strinjali. Nek moški pa je s seboj peljal starejšo gospo, ki je bila videti precej utrujena in ne preveč srečna, da je tam.

V glavnem, ko greste na izvir Soče, imejte proste roke. Ne tako kot jaz, brez žepov in s telefonom v rokah! 🙂 Saj sem ga dala potem za čuvat, ampak vseeno!

Pot do Korit Soče

Ob Soči, nekje nedaleč od Kampa Korita, sva se ustavila in sprehodila čez zanimiv in precej majav most.

Most čez Sočo na poti ob Soči
Most čez Sočo na poti ob Soči

Pod tem mostom pa je luštna majhna plaža. Poleti se verjetno tepejo, kdo bo prvi na njej, septembra pa ni bilo kandidatov. Spodaj je namreč precej hladneje.

Simpatična plaža na poti ob Soči
Simpatična plaža ob Soči

Plaža izgleda, kot da si se znašel v nekem ozadju za Windowse. Čeprav, če prav pomislim, že dolgo nisem videla, da bi kdo na Windowsih imel za ozadje kakšno rajsko plažo. Tudi babice so to opustile. Zdaj imajo vsi, ki se jim ne da zamenjati ozadja, tiste grafike z okni. Plaže pa si ne naštima več nihče. A je ta trend umrl? Hm. A potem ne moremo več reči, da smo bili na kraju, ki je direkt za na Windows ozadje? Kakšna težka vprašanja.

Korita Soče

Še bom hvalila Sočo, če še slučajno nimate dosti. Na brezplačnem parkingu (brezplačnem, ha!) malo dalje od Kampa Korita sva pustila avto in se odpravila na polurni sprehod ob koritih Soče. Vmes lahko iz potke pokukaš dol na globoka in veličastna korita.

Čez približno pol ure prideš do zelo obljudene plaže in lepega mesta, kjer se pozira za instagram. #koritasoče 🙂

Tudi tukaj se je pogumna mladina namakali v ledeni vodi in izgledalo je, kot da sedijo in tekmujejo, kdo bo zdržal dlje. Eden od fantov ni bil videti preveč srečen, ker so res sedeli noter celo večnost.

Mene bi zabolelo že, če bi v vodo potunkala roko. Soča je imela namreč nekje okoli 11 °C.

Korita Soče
Korita Soče s svojo smaragdno zeleno barvo

Rabeljsko jezero (Lago del Predil)

Spet sva se odpravila čez mejo v Italijo. Pot naju je vodila čez Log pod Mangartom. Od tam naprej je tik za mejnim prehodom (prelaz Predel) še eno lepo italijansko jezero – Rabeljsko jezero.

Oštarija Chalet Al Lago

V gostilni Chalet Al Lago se mi je zgodilo nekaj res smešnega. V verjetno najbolj preprosti oštariji ob jezeru (stranišče na štrbunk, pretežno bolj ko ne strežejo samo pomfri in dunajca) sem hotela naročiti brezkofeinsko kavo. Kako me je natakarica pogledala! Predlagala mi je fanta, cola, juice!!

Pri Italijanih (oziroma kjerkoli na svetu) je izgleda bolje ne naročati brezkofeinske kave. Kakšen pa je smisel te kave, mamma mia!

Rabeljsko jezero

Rabeljsko jezero je čudovito jezero s pogledom na Julijske Alpe. Sem se poleti narod hodi hladit. Aja, voda je pa septembra tudi tukaj ledena, podobno kot na Belopeških jezerih. Mislim, da ima okoli 10 °C.

Rabeljsko jezero (Lago del Predil) v alpski dolini med Julijskimi Alpami
Rabeljsko jezero (Lago del Predil) v alpski dolini med Julijskimi Alpami

ČETRTI DAN V KRANJSKI GORI IN OKOLICI

Ferata Jerm’n in slap Jerm’n

Aha, spet ferata! Jaz sem jo gledala samo od daleč, ker ta je pa zahtevnosti D in E. Ker sem že na B-ju in C-ju skoraj izpustila dušo, sem se odločila, da ta izziv začasa svojega življenja kar izpustim.

Že pot do slapa Jerm’n je pestra (zame, zajca). Držiš se za jeklenico in hodiš ob prepadu.

Je pa zanimivo gledati smele izbrance, ki se podajo na ferato Jerm’n. Uporabiti je treba veliko moči v rokah in kar nekaj jih je bilo, ki so na poti nazaj priznali, da so hitro po začetku odnehali, ker je bilo pretežko.

Srečala sva dva gospoda nekje v štiridesetih, ki sta rekla, da sto kil pa ne moreta nesti tukaj gor. Spoštujemo iskrenost!

Ferata Jerm'n v Gozdu - Martuljku (kaj početi v Kranjski Gori in okolici)
Slap Jerm’n in ob njem ferata Jerm’n, ki je zahtevnosti D in E

Jezero Jasna

Na jezeru Jasna je poleg bajnih razgledov na Julijske Alpe tudi kar nekaj simpatičnih lokalov. Ob jezeru je zelo živahno, za slikanje na kozorogu pa se je ta dan naredila cela vrsta.

Jezero Jasna v Kranjski Gori
Jezero Jasna v Kranjski Gori s čudovitimi razgledi na Julijske Alpe in svojo prelepo barvo

Sicer pa je jezero Jasna izgleda postalo raj za urejene mladenke in mladeniče, ki se (mladenke) celo v visokih petah sprehajajo in razkazujejo na sprehodu okoli njega.

Parkirišče je zaenkrat še brezplačno in je bilo na lepo septembrsko nedeljo povsem zabasano. Pestro, ni kaj!

Gostilna Veranda v kraju Dovje

Oh, hrana, moja strast! O tem imam pa veliko za povedati. Pojdite v Gostilno Veranda v kraju Dovje (to je zelo blizu Mojstrane).

Jeb****, kako dober solatni krožnik sem tam jedla. Pa še noben me ne plača, da ga takole hvalim in še preklinjam zraven, da bo moja mami ziher jezna, če bo brala to objavo! 🙂

Solatni krožnik Bled v gostilni Veranda v kraju Dovje (kje jesti v Kranjski Gori in okolici)
Solatni krožnik Bled v gostilni Veranda v kraju Dovje

Solatni krožnik Bled priporočam od vsega srca. Pa še deci jabolčnega lahko naročiš zraven, kje to danes še najdeš? Vsi ti hočejo prodati celo flaško Fructalovega soka.

Upam, da finančno preudarni (ne bomo si rekli, da smo škrti, ker je to grdo) bralci lahko kaj odnesete od mojega bloga! Sem ziher, da ja 😀

V glavnem, zaključek oddiha v Kranjski Gori s čudovito dimljeno postrvjo, objeto s feta sirom in ravno pravim izborom zelenjave, je bil izvrsten.

Potem pa domov, ne more človk skos sam uživat!


Povezave

  1. O ferati Hvadnik še z zornega kota bolj izkušenih športnikov: https://lahkihnog-naokrog.si/2019/10/ferata-hvadnik.html
  2. Kako je ferato Jerm’n doživel izkušeni športnik Bojan Ambrožič: https://bojanambrozic.com/2019/06/29/ferata-ob-jermanovem-slapu/

6 komentarjev

  • Alenka

    Ferata, madona prvič slišim za tole plezanje in zvijanje po zajlah.
    Koliko tega vsega sta doživela le v nekaj dneh. Čudovite slike!👍 Krasna Slovenija in krasna si bistra hči planin, Soča (Gregorcic)
    In ja, mami bo res huda za Jeb**** 😃

  • suzana

    Tudi jaz še nisem slišala za to Ferato in se popolnoma strinjam z Alenko, prečudovite slike, sploh se ne zavedamo kako lepa je ta naša Slovenija. Super Tina, da pokažeš njene lepote in ideje kam se lahko odpravimo na krasen izlet.
    Na slikah že ne zgleda, da si kakšen zajc, ampak prav pogumno zgledaš. Glede cenzuriranja se pa ne trudi preveč, je prav zanimivo branje ha ha 🙂

  • Breda

    Tina, bravo, čestitke za tale blog. Še bom brala, same zanimivosti. Danes sem obdelala vajino pohajkovanje po Kranjski gori in okolici. Te kar prime, da bi šel jutri tja. Da ne govorim o fotkah, zelooooo lepeeeee.
    Čav in uspešno še naprej.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja